語言:
語發中心 - 原住民族語言研究發展中心
(5-1)a.

lo maava’idhimae ’i asavasavaremao maa’a...

如果男朋友來到(我們家)談戀愛…

(5-1)b.

a’iviivivai ’a ’ikipingi’i navini la ’imai...

小女生,她們會穿服裝和女裙。

(5-2)a.

madhalamine ’i taotao dhipolo.

Taotao 喜歡 Dhipolo .

(5-2)b.

...mani cengelenai dhona’i dha’ane ’i velrete...

…然後我們看到房子的牆壁…

(5-3)a.

ona’i lo aikinanai ka’oponohae...

那時我們還在舊萬山時…

(5-3)c.

’arakaava’ia lo’idha maelre!

明天早上早一點來!

(5-4)a.

okanengalrao velevele.

我已經吃香蕉了。

(5-4)b.

okanenakali velevele.

我還沒吃香蕉。

(5-4)c.

ota’ilrahalrelraimia’e.

我比你高一點。

(5-5)a.

malrakaselrao solate.

我討厭讀書。

(5-5)b.

malrakasiae solate.

我討厭讀書。

(5-6)a.

ocengele takadho’a ta’olro ana tamatama.

那位中年人看到兩隻狗了。

(5-6)b.

olangainga dhipolo dha’ane.

Dhipolo 已經買了房子了。

(5-7)a.

oka’ace ta’olro ’olra’a.

i. 狗咬蛇。 ii. 蛇咬狗。

(5-7)b.

oka’ace ’i ta’olro ’olra’a.

i. 狗咬蛇。 ii. *蛇咬狗。

(5-7)c.

oka’ace ’i ’olra’a ta’olro.

i. 蛇咬狗。 ii. *狗咬蛇。

(5-7)d.

dhona ta’olro oka’ace’olra’a.

那隻狗啊,它咬蛇。

(5-7)e.

dhona ’olra’a oka’ace ta’olro.

那條蛇啊,它咬狗。

(5-8)a.

olangainga dha’ane taotaoine.

有人為 Taotao 買房子。

(5-8)b.

olangaingine dha’ane taotao.

有人為 Taotao 買房子。

(5-10)a.

pasopalralraine ’ilape apoto taotao.

我幫 Taotao 找石頭。

(5-10)b.

pasopalralrao ’ilapine apoto taotao.

我幫 Taotao 找石頭。

(5-11)a.

olriho’olraine mokelanga mia ana ’avai.

我認識已經到的那個女人。

(5-11)b.

olriho’olrao mokelanga mia ana ’avai.

我知道那個女人已經到。

(5-12)a.

pasopalralraine ’ilape apoto taotao.

我幫 Taotao 找石頭。

(5-13)a.

okaneng-ine dhona tamatama velevele-ni.

有人吃掉那位中年人的香蕉。

(5-13)b.

okanenga dhona tamatama velevele-ni.

那位中年人已經吃他的香蕉。

(5-14)a.

pasopalralraine ’ilape apoto dhona’i lroolai.

我幫那位小孩找石頭。

(5-14)b.

pasopalralrao ’ilape apoto dhona’i lroolai.

我幫那位小孩找石頭。

(5-15)a.

madhalame ’i taotao dhipoline.

Taotao 喜歡 Dhipolo。

(5-16)a.

mani dha’ace ’ilapidhe votolro’odha.

然後他們去找他的身體。

(5-17)a.

madhalamelrailine taotao la dhipolo.

我喜歡 Taotao 和 Dhipolo。恭喜

(5-18)a.

olriho’olrao longolangoi.

我會游泳。

(5-18)b.

otipitipimo’o ana lroolai.

你打那個小孩了。

(5-19)a.

dhipololrao.

我叫 Dhipolo。

(5-19)b.

sinsimo’o.

你是老師。

(5-20)a.

olriho’olraimia’e.

我認識你。

(5-20)c.

okelrakelrangemo’o ana lroolai.

你打那個小孩了。

(5-21)a.

amopato’olraimia’e.

我要跟你說。

(5-21)b.

naopato’imia’e…

我想要跟你說…

(5-22)a.

amodhaacengamita.

咱們要走了。

(5-22)b.

tadhaace!

咱們走吧!

(5-23)a.

amo’apecenganai.

我們要睡了。

(5-23)b.

nai’apece!

我們睡吧!

(5-24)a.

olangaingamo’o dha’ane.

你已經買房子了。

(5-25)a.

okelrakelrangemi’iae.

你打我了。

(5-26)a.

otipitipiae taotao

Taotao 打我了。

(5-26)b.

ova’ailraine paiso dhipolo.

我把錢給 Dhipolo 了。

(5-26)c.

…kapakikaava’iidhe o’i lamengaedha

…她的配偶一直沒有到她那裡來。

(5-26)d.

omikikaimia’e lalake valrovalro?

你有沒有(已經長大的)女兒?

(5-27)a.

maopongolrao.

我很煩。

(5-27)b.

’ikaopongolraimia’e.

我被你煩了。

(5-27)c.

malrakaselrao solate.

我討厭讀書。

(5-27)d.

malrakasiae solate.

我討厭讀書。

(5-27)e.

olralramenga lalakeni taotao

Taotao 的小孩已跑/跑掉。

(5-27)f.

olralramengine lalakeni taotao

Taotao 的小孩跑掉了。

(5-28)a.

modhipina takali.

我的哥哥姊姊還活著。

(5-28)b.

maca’eme lalakeni

他/她的小孩生病。

(5-29)a.

molekate ta’ililiaenomi.

你們(已經)玩夠(了)。

(5-29)b.

mataadhi’i kone akanaeni mairange.

他吃的地瓜很好吃。

(5-29)c.

ona’i akaava’ingadha ’aomo....

日本人來了之後…

(5-29)d.

kani kapa’apeece’o?

你為甚麼一直睡?

(5-30)a.

matilriho’okali ’ako’oponohae.

我不太會說萬山話。

(5-30)c.

opato’oka’iae.

你沒跟我講。

(5-31)a.

akanae’o ana velevele!

你不要吃那個香蕉!/別吃那個香蕉!。

(5-31)c.

“apolraenomi!” mani ia lahanedha.

他對他的孫子說:「你們不要摸(什麼)!」/「別摸什麼!」。

(5-32)a.

mapolilrao

我很白。

(5-32)b.

kakapolili

原來我很白。

(5-32)c.

otovi/*otovini dhona’i lroolai.

那個小孩一直哭。

(5-32)d.

naatovini/*naatovi dhona’i lroolai

那個小孩一直哭。

(5-33)a.

okanekai ka velevele.

他/她沒有吃香蕉。

(5-33)b.

okanekani ka velevele.

(5-33)c.

aangai ana?

他/她是誰?

(5-34)a.

ilrae ’a otipitipilraine ana lroolai.

我啊,我打小孩了。

(5-35)

imia’e ’a ’oponohoka’o.

你啊,你不是萬山人。

(5-36)a.

ana-lo ’a otipitipine ana lroolai.

他們啊,他們打小孩了。

(5-36)b.

ana-lo ’a otipitipikalinine ana lroolai.

他們啊,他們沒有打小孩。

(5-37)

lo maava’idhimae ’i asavasavaremao maa’a opoamao pavalrisi dhona’i paca’e ’ikipingimao.

如果男朋友來到(我們家)談戀愛,人家會換衣服然後穿有繡花的衣服。

(5-38)a.

ana ’a oomalena

他啊,還在唱歌。

(5-38)b.

oomalena ana.

他還在唱歌。

(5-38)c.

okanelrao ana.

我吃那個(東西)。

(5-39)a.

aangai ana/ana’i?

他/她是誰?

(5-39)b.

aangai analo/ana’ilo?

他們是誰?

(5-40)a.

ona’i akaava’ili ’oponoho...

那時候我來萬山時…

(5-40)c.

taikieli ’ina’i.

這是我住的地方

(5-41)a.

olralramenga o’i ocao.

那個人已經跑了。